Zakaj bi najmočnejšo silo v vesolju uporabljali proti sebi, če pa ste bili ob rojstvu obdarjeni z intelektualno sposobnostjo, ki vam omogoča dobiti več, kot dobivate?
V zapisu se tokrat osredotočam na sposobnost, ki jo ima sleherni individuum. Je unikatna za vsakega posameznika, je osnova praktično skoraj vsega, kar nas obdaja in je največja sposobnost, ki jo človek lahko premore.
Mnogi si v mislih predstavljate tisto, česar nočete oziroma si ne želite, da bi se vam dogajalo ali se vam dogaja. Nenehno razmišljate o težavah, tegobah, obstoječem problemu ali problemih, ali pa si celo zamišljate probleme, ki bi se znali pojaviti v prihodnosti. Že ob sami ideji o morebitnem nastanku problema oziroma ob vsakem stavku, ki se ob misli na ta problem začne s »KAJ ČE…«, ustvarite vsaj 50-% večjo verjetnost, da se bo ta problem res pojavil.
ČE UM NIMA VIZIJE, TUDI POSAMEZNIK NIMA DOLOČENE PRIHODNOSTI. POSAMEZNIK BREZ JASNO DOLOČENE PRIHODNOSTI PA SE BO VEDNO VRAČAL V PRETEKLOST.
Vsakdo izmed vas ima sposobnost, da gre z domišljijo v prihodnost in jo naredi sedanjost. Ko je enkrat ideja v vašem umu, vse z njo povezano že obstaja, samo da je na višji frekvenci, kot ste vi danes.
Namesto, da bi svojo domišljijo uporabili za ustvarjanje lepše prihodnosti, nekateri dopuščate, da problemi mečejo senco na vašo domišljijo in ustvarjajo bolj ali manj enako prihodnost vaši sedanjosti ali preteklosti. Recimo, da bi lahko rekla, da se vaša preteklost nenehno ponavlja oziroma da nimate tistega pravega občutka za napredek. Temu posledično so tudi vaši rezultati nenehno enaki – ko se vam že zdi, da ste morda stopili stopničko naprej, padete za dve stopnici nazaj. Znašli ste se v začaranem krogu – ne glede na to, da se vse spreminja, imate občutek, kot da je še vedno vse enako. Iskreno vam povem, lahko se še tako trudite odpraviti problem, ga razstavite na prafaktorje, analizirate do potankosti…, a problem ne bo čudežno izginil, dokler ne boste SPREMENILI NEKAJ ZNOTRAJ SEBE. Ja, čudeži se absolutno dogajajo, vendar ne brez sprememb, spremembe pa zahtevajo uporabo domišljije.
VSAKA STVAR, KI STE JO KADARKOLI VIDELI IN KI JO ŠE BOSTE, JE VEDNO Z UPORABO DOMIŠLJIJE NAJPREJ USTVARJENA V UMU POSAMEZNIKA.
Walt Disney je nekoč rekel, da če ne bi sanjal o Disneylandu v svojem umu, ga preostali svet nikoli ne bi videl v realnem življenju. Osnova so SANJE – ko sredi belega dneva zapremo oči in fantaziramo o nečem, kar bi nam izboljšalo življenje. In zakaj se ob odprtju oči sprijaznite z vašo realnostjo? Zakaj ne dopustite sami sebi, da bi te sanje postale POTREBA, ki jo bi lahko zadovoljili? Zakaj ne preraste v ŽELJO po manifestaciji? Zakaj ne postane CILJ? Preden nadaljujete z branjem vas spodbujam, da se zamislite in si skušate odgovoriti na te »ZAKAJ?«.
Resnični svet je v osnovi kanvas vaše domišljije...
Vse to o čemer razmišljate (vaše sanje, ideje in vizije), so lahko prerokbe tega, kar boste postali in dosegli v življenju, a le če začnete domišljijo usmerjati sebi v prid, seveda pa mora ta imeti pozitivni predznak. Katerokoli stvar pogledate okoli sebe, je bila ta, preden je postala materija, najprej v umu nekega posameznika – nekoga, ki je imel sanje, na katere je Vesolje odgovorilo in mu omogočilo manifestacijo njegove domišljije. Ta človek ni razmišljal o napakah, ki jih počne med ustvarjanjem materije, temveč je vse sile usmeril v njihovo reševanje. Saj veste, kaj je rekel Einstein – Ne moreš pričakovati drugačnih rezultatov, če DELAŠ iste stvari. Če se torej ukvarjate s problemom, namesto z iskanjem rešitve, je vsak vaš napor brez pomena.
VIZIJA BREZ IMPLEMENTACIJE JE SAMO HALUCINACIJA. – T. A. EDISON
O tem, da brez vizije (videnja) prej ali slej propademo, govori celo Biblija. Za ustvarjanje vizije pa potrebujemo domišljijo, pa četudi gre za vizijo preteklosti. Zakaj vizija preteklosti? Ker lahko z uporabo domišljije kadarkoli spremenimo ZAZNAVANJE dogodkov v preteklosti. Denimo, da se vam je zgodilo nekaj resnično neprijetnega, kar je za sabo prineslo cel nabor drugih neprijetnosti. In potem se marsikdo sprašuje »Kaj bi bilo, če bi bilo takrat to in ono drugače«. Naj vam povem, da je lahko drugače.
Uporabite domišljijo in spremenite to neprijetno preteklost sebi v prid. Začnite se pretvarjati, da ste bili zunanji opazovalec in poglejte na situacijo skozi drugo lečo. V tistem momentu morate razumeti, da vam je bila ta pot namenjena, da na njej dobite določeno znanje oziroma lekcije. Morate morate najti te lekcije in iti dalje, sicer se vam bo ta situacija ponavljala vse življenje, samo okoliščine bodo drugačne.
PUSTITE PRETEKLOST TAM, KJER JE – ZA VAMI, V PRETEKLOSTI. NE MORETE JE SPREMENITI ALI IZBRISATI, LAHKO JO SAMO SPREJMETE. ZAPOMNITE SI SAMO LEKCIJE. PRETEKLOST NI TAM ZATO, DA BI VAS RAZJEDALA, TEMVEČ, DA BI VAS UČILA.
Dokler ne boste preteklosti sprejeli, vas bo načenjala. Pa je res vredno ta trenutek zniževati vibracije vašega energetskega polja in živeti za nekaj, kar v resnici ne obstaja, razen v vašem spominu? Se je res vredno spraševati »Kaj bi bilo, če bi bilo takrat tako in tako«? Moj odgovor je vedno isti – NE.
Preteklost je preteklost in na vas je, do kakšne mere boste dopustili, da vas razjeda. S tem, ko boste spremenili zaznave glede dogodkov iz preteklosti, boste praktično spremenili tudi lastne občutke. Pozitivni občutki bodo vzbudili tudi pozitivna, bolj prijetna čustva. In to je tisto, kar je najpomembneje – da vas pretekle situacije ne vržejo iz tira, ne spravljajo ob jok, temveč s pomočjo domišljije v vas ustvarijo neke vrste notranjega miru. Vse so samo izkušnje, katerih ne želite ponoviti. Morda ni za vsakega enostavno kot se sliši, vendar se trudoma in z uporabo domišljije in določenih tehnik resnično to da doseči. Zato nikakor ne boste nori ali sebični, pomembno je le, da vi poznate svojo resnico – takšno, ki osvobaja.
Bolj kot vizija preteklosti, je seveda pomembna vizija prihodnosti...
Danes znamo mnogi sanjariti, nekateri sanjamo celo veliko sanje. Vendar pa je večina sanjačev zadovoljna zgolj s sanjarjenjem. Nikoli ne naredijo naslednjega koraka, raje so v coni udobja kot da bi energijo usmerili v njihovo manifestacijo. Edison bi rekel, da so to zgolj halucinacije, ker sanj nikoli ne pretvorijo v vizijo, v cilj, ki bi ga lahko uresničili. Nič drugega kot potrata časa in zavračanje svojih potencialov.
Vsi imamo na voljo vse potenciale in vse vire, vendar se sanje prepogosto končajo z mislijo »Lahko bi to naredil/-a« in te sanje s temi mislimi postopoma tudi zbledijo. Sama pravim, da je to greh, saj nam je bila domišljija podarjena ravno zato, da sanje uresničimo. Veliki voditelji, znanstveniki in izumitelji vedo, da samo sedenje in sanjarjenje nima niti nobene velike vrednosti niti ne prinaša merljivih rezultatov. Tisti, ki znajo samo govoriti, pa četudi govorijo z vsem entuziazmom, ne govorijo oni, temveč njihov ego. Tisti, ki nekaj za to tudi naredijo, pa imajo vizijo. Ta je tista, ki sicer vzame enako veliko napora kot sanjarjenje, vendar prihaja iz zelo drugačnega načina razmišljanja, ki vodi k aktivnostim za uresničitev. Ta je tista, ki nas podžge pod nogami, zaradi katere vzamemo v roke pisalo in papir ter začnemo ustvarjati načrt za njeno implementacijo.
Vaš um je neskončen. Kakšne so vaše omejitve?
Mnoge stvari vplivajo na vašo domišljijo – strahovi iz preteklosti, navidezni strahovi, hotenja, slabe miselne navade, pomanjkanje zavedanja, ego, pomanjkanje ciljev, in mnogi drugi. Ne glede na njih se zavedajte, da so vse te stvari, ki imajo negativen vpliv na vašo domišljijo, pod vašim nadzorom, plodovi vaših misli. Ustavite jih lahko tako, da se jih začnete zavedati, da se začnete zavedati vsega, kar vam onemogoča sprostitev vašega kreativnega toka. Nič drugega kot le zavedanje je vaš ključ do čiščenja uma vse umazanije, ki povzroča trpljenje ter stagniranje in sabotira vaš uspeh!